V poročilu “Študija poti do visokošolskega izobraževanja” so bile ocenjene vrzeli v znanju na področju krožnega gospodarstva in oskrbovanega bivalnega okolja ter ugotovljeno, kako sodobne tehnologije industrije 4.0 pomagajo odpraviti te vrzeli. Partnerji ALLVIEW so objavili novo poročilo, v katerem so predstavljeni rezultati naloge T2.5 “Study of the pathways to HE”, ki je zadnja dejavnost delovnega paketa WP2 “Blended learning library for W&F sector”. Partnerji z ULUB (Univerza v Ljubljani) so pregledali učne cilje poklicnega (VET) in visokošolskega (HE) izobraževanja, da bi razvili model za prenos učnih vsebin znotraj obeh ravni izobraževanja. Zakaj to poročilo? Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in vse večje digitalizacije se poslovno okolje hitro spreminja, kar močno vpliva tudi na koncept izobraževanja. K še hitrejši digitalni preobrazbi poslovnega in izobraževalnega okolja je pomembno prispevala tudi pandemija COVID-19. Po drugi strani pa se evropska pohištvena industrija sooča z različnimi gospodarskimi, regulativnimi in okoljskimi izzivi. Da bi prihodnje generacije temeljito pripravili na aktualne teme, kot so krožno gospodarstvo, industrija 4.0 in ambientalna pomoč pri bivanju, moramo zagotoviti ustrezne izobraževalne vsebine in v prihodnje poskrbeti za njihovo vključevanje na vse ravni izobraževanja tudi v lesnopredelovalni in pohištveni industriji. Zato je cilj projekta ALLVIEW olajšati ta proces Matrika vrzeli v znanju Partnerji so ocenili vrzeli v znanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter visokošolskega izobraževanja na področju krožnega gospodarstva in neodvisno tehnološko podprtega bivanja ter ugotovili, kako te vrzeli zapolniti in kako nam pri tem lahko pomagajo sodobne tehnologije industrije 4.0. Poleg tega je bil izveden klasifikacijski parameter izobraževalnih programov na VET in HE ter primerjava med projekti, da bi ugotovili možne učne vsebine in že razvite koncepte. Cilj je bil razviti model, ki prikazuje trenutno in pričakovano raven znanja ter vrzeli med ravnmi izobraževanja v lesnem in pohištvenem sektorju. V ta namen si je ULUB zastavil vrsto nalog, da bi prišel do pomembnih ugotovitev. Najprej so izvedli analizo vrzeli v znanju, ki se običajno pojavi, kadar obstajajo velike razlike med tem, kar zagotavlja izobraževalni sistem, in tem, kar zahteva praksa/gospodarstvo/poslovanje v smislu strokovnega znanja, spretnosti in znanj izobraženih/kvalificiranih zaposlenih. Ta naloga jim omogoča, da ugotovijo vrzel v znanju vzdolž celotne vertikale od poklicnega izobraževanja in usposabljanja do visokošolskega izobraževanja ter med ponudbo izobraževalnih sistemov in zahtevami prakse/gospodarstva, pri čemer so se osredotočili na naslednja tri področja: krožno gospodarstvo (CE), industrija 4.0 (I4.0) in neodvisno tehnološko podprto bivanje (AAL). Zelo pomembno je uskladiti učne vsebine, koncepte in učne načrte po celotni vertikali od poklicnega izobraževanja in usposabljanja do visokošolskega izobraževanja, da se zagotovi osnovno znanje na nižjih ravneh in napredno znanje na višjih ravneh izobraževalnih sistemov. Za pridobitev vseh teh podatkov je ULUB izvedel različne dejavnosti, kot so anketiranje in intervjuji z učitelji iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter visokošolskega izobraževanja na področju lesa in pohištva, podjetij, strokovnjakov na posameznih področjih (CE, I4.0 in AAL), pa tudi zbiranje podatkov iz drugih projektov. Drugič, partnerji so analizirali pridobljene podatke s pomočjo matrike vrzeli v znanju in razvili model/strategijo za premostitev vrzeli in olajšanje prehoda iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja v visokošolsko izobraževanje. ULUB v poročilu poskuša predlagati načine za zapolnitev ugotovljenih vrzeli v znanju. V modelu/strategiji so bili zelo natančno obravnavani vertikalni prehodi: kaj je treba doseči na posamezni ravni izobraževanja (EOK 4, 5, 6 itd.) in kako je mogoče prenesti vsebine/koncepte z nižje ravni izobraževanja na višjo raven. Celotno poročilo je na voljo tukaj.